Krajani Šentruperta, Trnave in Zakla

Za zaščito krajev pred poplavami

 

 

Za:

  Župan občine Braslovče, gospod Marko Balant

  Podžupan, gospod Vinko Drča

  Svetniki občine Braslovče

  Krajevni odbor Trnava, ga. Kronovšek

  g.Zdenko Župančič, NIVO

  Hidrosvet d.o.o, Celje

  ARSO

 

 

Zadeve:

- Občinsko financiranje ekspertize in temeljite priprave na 2.prostorsko konferenco o suhih zadrževalnikih, 

- Odločitev o stanju popolne izpraznitve obeh jezer v naši občini 15.8. vsako leto,  

- Protipoplavna (ne)varnost v Zaklem, Šentrupertu in Trnavi,

- Predlogi k dopolnitvam načrta za urejanje suhih zadrževalnikov v porečju Bolske, ki ga je izdelal Hidrosvet d.o.o, Celje

 

 

Spoštovani

 

Od našega pogovora na seji Krajavnega odbora, dne 15.10.2007 v Trnavi žal ni nismo zaslutili nobenih aktivnosti, ki so bile predlagane in dogovorjene. Sestanka z DDC-jem in NIVO-jem še ni bilo.

 

Najbolj zaskrbljujoče pa je to, da ob poplavni Trnavci, razen manjšega kupa vej, ki so bile potegnjene iz struge pred mostom, ni zaslediti popolnoma nobene aktivnosti v smislu vsaj zagotavljanja pretočnosti.

 

Medtem pa je predvsem v območju občin ob gornjem toku Savinje, ki so jih poplave tudi prizadele viden napredek pri urejanju pogojev za nadaljnje življenje. Že dva dni po poplavah je bilo vsepovsod videti stroje, ki so delali. Očiščene, razširjene in poglobljene so struge hudournikov, povečani propusti, utrjeni udori pod cestami itd.

 

Navdaja nas grozljivo prepričanje, da se v naši občini poplave predaja le bledenju spomina, kateremu je vse odpuščeno že vnaprej.

 

Zato Vas pozivamo še enkrat, da organizirate dogovorjene pogovore na katerih bi želeli da nam predstavite jasno strategijo in plan zaščite poplavljenih krajev spodnjem delu braslovške občine, v Zaklu, Trnavi in najnižjem in najhuje poplavno prizadetemu Šentrupertu.

 

Obstoječi vodno varstveni objekti

 

S sredstvi interesne skupnosti za urejanje voda je bilo Žovneško jezero pred več kot 30 leti zgrajeno in namenjeno za namakalne potrebe kmetijstva v suhem obdobju, v deževnem jesenskem času pa kot suhi zadrževalnik voda v sklopu varstva pred poplavami.

Hkrati je regulacija Trnavce omogočila ustrezno pretočnost. Kasneje se je regulirala še Bolska a so bili s hkratnimi arondacijami na tem območju kmetje  v deležu zemlje prikrajšani, kot kritje stroška za regulacijo in arondacije.

 

Trideset let po teh posegih poplav ni bilo več, tudi talnih voda v nižjih predelih Šentruperta ne. To je omogočilo razvoj krajev in tudi pozidave, za katere so bila izdana lokacijska dovoljenja.

 

Žal pa se je stanje prvikrat močno spremenilo ob obilnih poplavah Savinje l. 1990. Čeprav pri nas direktinih poplav takrat ni bilo, so se pa najvišje talne vode dvignile za najmanj 2 m. Podatek je preverjen, saj je bilo leto pred tem opravljeno lokalno sondiranje glede višine talnih voda. Najnižji so imeli talne vode 1 m. Strokovna razlaga Nivo-ja je bila, da so se podzemni tokovi in propustnost slojev v strugi Trnavce drastično spremenili. Na situacijo propustnosti peščenih prodov in na podzemne tokove opozarja tudi navedena Zasnova.

 

To kaže na občutljivost sistema.

Pravo poplavo pa smo doživeli l. 1998, ko je poplavljala Bolska. Tu se je pokazala največja pomanjkljivost sistema: Žovneško jezero pred deževjem ni bilo izpraznjeno. Kmalu po najvišjih vodah v Bolski je bil dosežen varnostni nivo in prelivanje Žovneškega jezera, kar je povzročilo poplavljanje Trnavce. Prebivalci na najnižji koti Šentruperta so imeli ali 2,2 m poplavne vode/blata v kleti hiše drugi  pa 0,8 m v stanovanjskem delu hiše.

 

Sedanja poplava 2007 pa je pokazala na podobno situacijo: Porečje Bolske je bilo poplavljeno, Žovneško jezero zopet napol polno, Trnavca zaraščena še bolj kot l. 1998. Zadnji del levega brega samo 80 m pred mostom na Trnavci na glavni cesti LJ-CE pa je  prenizek za samo bornih 80 cm! Tu je prelilo!. Poplavljeni so imeli do 2,1 m vode v hišah.

 

Družina Lenko (na desnem bregu Trnavce) je pa itak redno poplavljena. In to ne od Bolske, ampak od izpusta Žovneškega in Braslovškega jezera v Trnavco. In tudi Bolski suhi zadrževalnik 09 tega ne bo nič popravil. Prav tako kot tudi ne družini Rožič v Zaklem.

 

Matematično razumemo, da izpust jezera med nalivom ne predstavlja večinskega dotoka, je pa nedvomno, da ko se naliv umiri, in začne Bolska upadati, dodatno vodovje iz obeh jezer ki prestopita (ker sta bili vodeni na maximumu), nepotrebno povzroča dodatni dotok 800.000 ton vode, ki bi v primeru praznih jezer, lahko varno čakale v koritu jezera, ne pa da se izlijejo v naše kleti !

 

 

Pri tem pa je grozljiva ugotovitev, da npr. ARSO upravlja s podatki, ki ne ustrezajo realnosti. Njihova spletna stran navaja:

-  Trnavca kategorizirana v 3 - tehnično urejeni vodotoki

-  Označeno poplavno področje je široko oddaljeno od Šentruperta in Trnave

 

 

Že ta ugotovitev kliče po nujnih aktivnostih, da se življenjsko okolje naših krajev vključi v vse kratkoročne aktivnosti ter bližnje in strateške plane zaščite pred poplavami.

 

Naj opozorimo tudi na stanje brežin Trnavce:

-          Zaraščenost je od predhodne poplave povečana toliko, da ne vidiš niti 20 m struge

-          Starost drevja potrjuje, da ni bilo posekano niti eno drevo v strugi v spodnjem toku Trnavce vse od predhodne poplave

 

 

Lokalni pogledi, temelji, plani

 

Po drugi strani pa  lokalni pogledi na poplave – slišal povedal - so prav neverjetni:

-          lokalni načrti ali vsaj razmišljanja  za turistični razvoj jezera bazirajo na totalni ignoranci prizadetosti so-občanov in so višek arogance.

-          Poslovni uspeh posameznika (gostilna s šankom ob jezeru ?) ali pa nekaj drugorazrednih rib v jezeru za nekaj posedajočih gostov bi naj temeljil na mizeriji bližnjega so-občana

 

To je popolnoma nesprejemljivo.

 

Ne želimo posebno opozarjati na to kako lep pločnik je nekdo v smislu »demokracije imaš toliko, kot si je vzameš« uredil pred hišo, kako so v kratkem času v novih naseljih komunalno opremljeni ( kanalizacija, ceste, pločniki, asfalt…) medtem ko npr. v Šentrupertu ni videti v 30 let plačevanja davkov razen drugačnih svetilk ničesar.

 

Ne želimo niti očitati urejenosti strug v gornjem toku, kjer se vode s hitrim pretokom zlivajo proti nam: kako pripravno za tam živeče, ki so prvi »vzeli demokracijo« in kako nečloveški odnos do so-občanov.

 

Želimo opozoriti, da smo tudi mi del občine in da smo za ohranjanje njene celovitosti glasovali v prepričanju, da bodo pred nami večji projekti, ki jih bomo le večji lahko reševali.

 

Želimo opozoriti, da gre  v primeru naših krajev za preživetje ob sedanjih pojavih in prihajajočih oblikah vpliva klimatskih sprememb:

-          povečane padavine

-          povečani vodostaji

 

S tem želimo opozoriti tudi na to, da se tudi nihče ni potrudil organizirati niti vzdrževalnih del v »tehnično urejenih vodotokih«.

 

 

 


Suhi zadrževalniki v Spodnji Savinjski dolini

 

Med tem časom pa smo dobili gradivo Zasnova suhih zadrževalnikov v Spodnji savinjski dolini, projekt 38/06 za kar se zahvaljujemo gospodu Drči in gospe Kronovšek.

 

Študija projekta pokaže na veliko pomanjkanje vključitve lokalnih dejstev v osnutek. Sovpada tudi z napačno kategorizacijo, ki jo navaja ARSO.

 

Če bi se kdo strinjal s sedanjo Zasnovo projekta potem bi ga prizadeti lahko spoznali le kot oportunista, ki upa da bo kaj samo rešilo v nekem prihodnjem projektu. Projektu, ki bo morda kdaj zaživel ali pa bo aktiven le v predvolilnih dejavnostih ali ob nabiranju političnih točk v primeru prihodnje ponovljene mizerije, v katero bomo zagotovo pahnjeni, če se ne bo ukrepalo.

 

V nadaljevanju želimo podati predloge dopolnitev kot naš prispevek, da bi projekt vključeval lokalno specifiko.

 

 

Dopolnitve k projektu SUHI ZADRŽEVALNIKI V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI, ki ijh je pripravil Hidrosvet, Celje.

 

Zakaj:

§         Zasnova zadrževalnik ponesrečeno imenuje Trnava, ker samo meji na njo, ne ureja pa njene vode oz razlivnega območja Trnavce

§         Zasnova predvideva rešitev za velike vode samo na Bolski

§         Zasnova obravnava poplavno področje v bližini Šentruperta samo na travnikih, ne v urbanem območju naselja, kjer se pojavlja ponavljajoče

§         Zasnova bo morda resda preprečila Bolsko da bi prišla do nas, bo pa hkrati onemogočila Trnavci da bi se izlila na zahod, ter bo še z večjimi količinami vode zalivala vzhod do Šentruperta.

§         Že Zasnova predvideva dvig in daljše zadrževanje talnih voda zaradi predvidenega zadrževalnika z nivojem 5,5 m vode nad nivojem Šentruperta !!

      Talnih voda, ki nas že zdaj tepejo skozi celo leto, a tega žal v ARSO podatkih nikjer ni,

      z novimi miljoni kubikov, ki bodo stali 5m nad našo vasjo in ponikali skozi zemljo, ter   

      curljali na našo vzhodno stran pa samo povzorčali še večjo frekvenco visoke talnice in

      poplavljanje naših kleti, za katere nam pri plačevanju gradbenega prispevka ni nihče

      povedal ležijo znotraj poplavnega ombočja.

§         Dejansko stanje višine bregov na levem bregu Trnavce omogoča prelitje na področje Šentruperta a tega žal v ARSO podatkih nikjer ni.

§         Zarasla struga tudi ne bo omogočala odtoka Trnavce v zadrževalnik Kaplja vas, ker se bo prej prelila v Šentrupert !!

§         Zasnova ne upošteva poplavljanja Trnavce že med Mengšom in Trnavo, kjer se Trnavca razlije proti Lenku in Rožiču in naprej skozi Šrama (kot leta 1998) do cerkve

§         Upravljanje Žovneškega jezera ni vključeno v sistem Upravljanja (OCV in LCV) ampak se nenamensko koristi v pridobitne namene namesto popolnoma prazno v infrastrukturi varovanja ruralnega okolja

 

 

 

 

Situacija Šentrupert, Trnava

 

§         Zadrževalnik Latkova vas je načrtovan na koti maksimalne gladine 278,5, Šentrupert pa je bil že sedaj poplavljen do kote 279,0 ( 2,1 m vode v kleti)

§         Že navedena propustnost prodnih tal in pa tudi ugotovitev v Zasnovi govori o tem ,da bi se talne vode dvignile še nad temi, ki se ponavljajoče pojavljajo od leta 1991: 1 m talne vode v kleti na vsaki dve do 3 leta, sicer pa vsakoletno do višine talne vode 0,5 m v kleti.

§         V območju Šentruperta je pred dobrimi 30 leti obstajal »trebnik« - talni izvor vode. Ob sušnem obdobju je trebnik presahnil. Takrat je talna voda v vodnjaku za požarno-varnostne namene prav na mestu trebnika na globini 4 m. Ob obilnejšem dežju se talne vode dvignejo za 4 m tako, da je ta vodnjak poplavljen s talnimi vodami: trebnik se ponovno rodi.

§         Voda, ki je izvirala v tem trebniku,  je pred dobrimi 30 leti po naravnem potočnem koritu odtekala proti jugu in skozi propust pod cesto LJ-CE pri Roter.

 

Po regulacijah Trnavce je trebnik popolnoma presahnil, zato je bilo korito zasuto in uporabljeno v kmetijske namene. Enako je bil zasut jarek na zahodni strani proti Trnavci z znižanjem nasipa kolovoza, preko katerega je sedaj prelivalo. Zemljišče se koristi v kmetijske namene. »Trebnik« ni bil potreben vse do l. 1990.
Obrambni načrt  Trnava-Šentrupert

 

 

Oblaček 11: Linija 2: nasip: obstoječo cesto nasuti Oblaček 11: Linija 3:
skopati jarek kot pred 30 leti
Oblaček 11: Cesto speljati nizvodno propustaOblaček 11: Poglobiti propust

279,0 - kota  vode ob poplavi

 

278,5 m - kota  vode v zadrževalniku

 
Oblaček 11: Linija 1: zaključiti nasip 

 

 

Glede na ponavljajoče katastrofe bi se moral obrambni načrt za Trnavo in Šentrupert deliti na :

 

 

Kratkoročni, takojšen, lokalni načrt – marec 2008:

 

§         Lažja vzdrževalna dela je potrebno vnesti v redni letni proračun občine: žaganje in čiščenje zaraslega drevja in struge Trnavce, ter objektov vodotoka. Na izgovarjanje na državo ne pristanemo več. Skrb naših občinskih mož naj bo odkriti način, kako lahko sami sprožijo vzdrževalna dela, ter spremembo režima jezer !!

 

§         Takoj se odredi, da se Žovneško jezero vsako leto po koncu zalivanja 15.8. popolnoma izprazni, ter drži prazno do februarja naslednje leto, ko se ponovno začne polniti za zalivanje do 15.8.

 

§         Sredstva namenjena (ne)pluženju letošnje mile zime, se TAKOJ prelije v čiščenje struge Trnavce, ter organizira čiščenje z izvajalci, ki so bili namenjeni za pluženje.

 

§         Takoj se zamrzne vsa planiranja turizma na obeh jezerih, dokler se ne vspostavijo normalni življenjski pogoji krajanov v Vaših treh krajih Zakl, Trnava in Šentrupert.

 

§         Lažja zemeljska dela:

o        Linija 1:

§         Povišati zadnjih južnih 100 m nasipa na levem bregu Trnavce pred cesto CE-LJ, ker tukaj je Bolska leta 2007 prelila v Šentrupert

§         Nadaljevati z višanjem levega brega Trnavce že v Mengšu (še pred Lenkom in Rožiči) ali pa speljati vode ki prestopijo po novi dolini mimo hiš na travnik, ter s tem izboljšati obrambo Trnave in Šentruperta, ker tukaj je prelilo leta 1998.

 

o        Linija 2:

§         Povišati obstoječi nasip kolovoza že od Kralja (Trnava 23), mimo Šrama (Trnava 25) do magistralke CE-LJ, katere izvoz na cesto se obvezno prestavi 10m proti vzhodu (nizvodno), kar bo služilo kot dodatni nasip pred poplavljanjem Trnavce, ko se nam le ta razlije vse do cerkve. Tako bi morebitna voda odtekala skozi propust in se ne bi razlivala naprej v Šentrupert

 

o        Linija 3:

§         Ponovna izgradnja korita za trebnik

 

·               Občina takoj obvestiti ARSO, Hidrosvet, ter vse ostale vpletene, da je njihov protipoplavni načrt suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini grajen na popolnoma napačnih podatkih, češ da Trnavca ne poplavlja.

 

·               Občina prispeva denar za strokovno po-analizo načrta suhih zadrževalnikov  s katero bomo argumentirano nastopili na 2.problemski konferenci o suhih zadrževalnikih v Spodnji Savinjski dolini, ter dosegli da se v protipoplavno varnost vključita in regulirata tudi Trnavca in Trebnik, ter pravilno oceni poplavna varnost Šentruperta in Trnave, zaradi zadrževalnika "Kaplja Vas 10" ter prehodnih lukenj skozi magistralko iz njega k nam na sever.

 

·               Da se na konferenco temeljito pripravimo, prosimo občino, da nam organizira sestanek z načrtovalci, da nam predstavijo svoja strokovna izhodišča, zakaj so se tako odločili

 

·               Prosimo za naslov kam je občina poslala zahtevek za očiščenje zaraščene struge Trnavce, ter naše sestanke, da jih še sami zasujemo s klici in jih ponovno opomnimo na nas, pred novimi nalivi.

 

 

 

 

 

 

Integralni načrt (plan 2009) naj bi bil vključen v projekt suhih zadrževalnikov

 

§          »trebnik« v Šentrupertu je imperativ za zaščito Šentruperta pred izjemno povišanimi talnimi vodami, oziroma pojavom arteških vodnjakov. Zaradi propustnosti prodnih tal je pričakovati izvire vode v širšem področju med Trnavco in Šentrupertom, saj je načrtovani nivoja zadrževalnikov  6 m nad že sedanjimi visokimi talnimi vodami

§         talne vode bi se s »trebljenjem« in odtekanjem skozi propust vrnile pod koto 277, ki je nuja, da talne vode ne bi ogrožale Šentruperta.

§         V Zasnovi je nujno potrebna dopolnitev: črpališče za dvig vode iz trebnika po iztoku skozi propust na južno stran ceste LJ-CE na nivo zadrževalnika Kaplja vas

·               kot prioriteto v prihodnjem asfaltiranju in nasutju cest, si občina zabeleži našo urgentno željo za asfaltiranje v letu 2008 dvignjene makadamske ceste (iz točke kratkoročnega načrta marec 2008) s čimer se 2.obrambni nasip še bolj utrdi, ter omogoči razbremenitev prometa skozi Šentrupert.

§         pri mostu na povezavi Trnava-Gomilsko (Trnava 28) bi morali zgraditi zapornico do nivoja povišanega nasipa levega brega Trnavce, ki bi preprečevala odtekanje vode po cesti do Rožiča

§         izpust vode (zapornica) na Braslovškem jezeru se popravi, ter organizira nek pameten režim izpusta vode iz jezera, ki bo hkrati omogočal turizem, ter onemogočal poplave.  ? Npr. se Braslovško jezero do polovice izprazni 10.9. vsako leto, ter popolnoma izprazni 1.10.?

§         Potreben je vse občinski konsenz, kaj bomo z našima dvema jezeroma počeli.

§         Ju bomo imeli polna za turizem, ali prazna za pomoč pri protipoplavni varnosti ?

§         Po informacijah nadzornika g.Župančiča iz NIVOja namreč ni nobenih tehničnih in strokovnih ovir, da bi jezeri bili ves čas celo popolnoma spraznjeni, ter le po par dni na leto polni.

 

Predlagamo, da se vsem občanom predstavi nevarnost, ki ga jezeri ki sta vodeni na maksimumu, predstavljata, ker s tem onemogočata lokalno zadrževanje večjih padavin.

§         Moramo res zaradi nekih turističnih idej, in gojenja rib, mi v Zaklu, Trnavi in Šetrupertu vsakih 7 let plavati ? Nam turizem in ribe prinese toliko sredstev, da lahko poplačajo škodo in čas vsem prizadetim ?

§         Saj si lahko umislimo neko vrsto turizma v izpraznjenih jezerih ! Golf? streljanje glinastih golobov? Betonska športna igrišča? BMX kros-dirke? cestno dirkališče? spuščanje zmajev? modeliranih letal ? itn...

§         3x na leto bi jih pač zalilo vodovje z Dobrovelj, potem pa se očisti nazaj na suho dno jezera

 

Ponovno želimo poudariti, da ni namen očitkov, saj smo s pojasnitvijo g. Drče spoznali obseg opravljenih del predvsem ocenjevanja škode.

 

Zavedamo se tudi, da je občina prizadeta tudi z neurjem vetra, s plazovi…

 

Smatramo pa, da je ravno zato potrebno napraviti veliko več za pridobitev sredstev države in jih usmeriti tam, kjer je prizadetost tako obsežna ko je tudi naše področje.

 

Tu se želimo in hočemo vključiti v te aktivnosti z zavedanjem da če si ne boš pomagal sam, ti…

 

 

 

Podpisani:

Peter Kovačič, Šentrupert

Mitja Golob, Trnava

Karl Lebič, Šentrupert

Marija Lenko, Trnava

Micka Burkelc, Šentrupert

Marija Posedel, Trnava

Jasmina Rotar, Šentrupert

Ivan Korun, Trnava

Franjo Šram, Trnava

Boštjan Korošec, Šentrupert

Manca Obreza, Šentrupert

Anton Rožič, Zakl 

 

 

 

 

dne 22.02.2008